Dolgoprstež

Arjan Pregl o poslani kratki zgodbi

Četudi je včasih v mojih zgodbah protagonist zelo jasno določljiv, kot glavni junaki ne nastopajo toliko osebe kot sam jezik, žanr in pričakovanja bralcev. Na momente se mi zdi, da bi nekatere moje zgodbe najbolje opisal termin, ki ga je v angleški besednjak uvedel bivši predsednik ZDA Geroge Bush mlajši: misunderestimated – skovanka besed podcenjevanja in napačnega razumevanja. Zdi se mi namreč, da nekateri bralci moje zgodbe radi podcenjujejo … a po mojem to počnejo na napačnem koncu.

***

Dolgoprstež

Trije pogradi, umivalnik, police, dva plakata in televizija, ni mu dosti manjkalo do paničnega napada. Kar je sam imel za ročno spretnost, so drugi razumeli kot prevaro in nikoli si ni mislil, da ga bo pripeljala tako daleč.

Počutil se je kot v prepoln koš za embalažo na silo zatlačena plastenka, ki jo ostali odpadki v prenatrpani posodi takoj izvržejo. Pogrešal je celo domači koš za smeti!

Poznal je vse filme o življenju znotraj, o hierarhijah, nasilju in o pobegih. Poznal je zgodbe o storjenih dejanjih, ki ostanejo za štirimi zidovi in globoko za zapahi osebnega spomina tudi po tem, ko ljudje odslužijo svoj dolg družbi.

Sprostil se je le na dvorišču, ko so jih spustili na zrak, ko je videl sonce, nekaj dreves, včasih ptico. Le počasi je pričel razumevati, a tudi dajati vtis človeka, ki razume okolico, se zaveda nevarnosti, obenem pa opazi tudi priložnosti, ki se ponujajo.

Tisti dan je poiskal Zajlo, nekoč preprodajalca avtomobilov, danes človeka, »ki lahko dobavi vse«.

     – Škarjice bi.

     – Ok.

     – Pa kremo.

     – Oookej?

     – Pa … majhno pilo.

     – No. To bi znal biti problem.

     – Denar ni ovira!

     – Prav.

Čez dva tedna ga je pod posteljo čakal paket. Vsak dan je čakal trenutke, ko nikogar ni bilo v sobi, odprl zavitek in se lotil dela, nekaj minut zjutraj, malo popoldne, kadar je bil povsem prepričan, da ostali trdno spijo, celo zvečer.

Minili so tedni, meseci, leta, a ves čas je imel zares urejene roke.