/ 

Pesmi

Angeliki Dimouli, Brane Mozetič, Katja Gorečan – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

  

Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!

Dlan

13.

V Pariz odideš vselej bosonoga, odhajaš, ko obsekavajo datljeve
palme v središču Aten, in se v vračaš v času obiranja,
ko se začenja deževno obdobje, soseda je žalostna, to dekle v rožnatih
nogavičkah tapka svežo papriko po tleh, elektrika je še dražja.
Ti pa kar naprej zahtevaš kvaliteto

  

14.

Težki časi za poezijo
ti
edina
zaključena
pesem

  

16.

Zlogi
so postali besede,
hudourniki,
tišina je izhlapela
tvoja desna roka
tvoja desna noga,
ti vesli potisneta naprej
čoln tvojih osmih mesecev
temu se reče smeh
in pa skoraj sen

  

18.

Dvoje sivih jezer, tvoje oči ;
bababa, tatata
in tvoje plave besede :
spet začenjamo
verjeti
v slučaj,
v vse, kar pokažejo
kocke.

  

Zgodbica  

Pustimo na obrežju sveta
poezijo,
na koncu dneva,
                   jezika,
                    strani
in se zavrtimo z vrtiljaki.

Dete, ki spi
na valu prvega hibiskusa
v juniju

Pusti poezijo zdaj,
pridi se igrat s prestopanjem luči v noči,
na jablani velikana,
med lilijami slikarja

bo tvoja poezija voda,
pa tudi abeceda.
In potem se opremo na njeno ramo
in stara ženica nam bo pravila zgodbe,

a poezijo dajmo na stran.

  

Prevedel Brane Mozetič

  

*** 

  

2019

Uporniki so norci
Prihajajo iz vrtov
Abstraktne umetnosti
(ali je to nadrealizem?)
Tulijo za odrešitev
Toda reveži so bili zaklani
Obtoženi za odrešenike

     

La chambre fut vide

Smo zvok smrti
V belih barjih
Smo jata sivih opic
ki iščejo zavetje
Brezdlake živali
Kruti morilci
Svojih staršev
Ki smo se od lokalnih glasbenikov
Naučili ubijati
Za vse je prostor –
Člani invalidne čete
In zarodki v kozarcih
Ki so bili prekriti z medom
jočejo brez besed, tiho
K tistim, ki jih kličejo Matere
In hodijo poševno
V kamnitih vaseh
                                 naokoli
Njihova edina publika je morilec
Ljubosumnega pritlikavca

     

Le manège de la lune

kot tujca bova klepetala
in dovolila ti bom da me poljubiš
na konico mojega nosu

kot dva intimna prijatelja se bova srečala
v trku najinih čustev
ki tečejo za zadnjim vlakom

        

Modus vivendi

Poželenja so me lovila
toda jaz bežim stran od vas
nisem prestopil meje
pasti vaših iluzij
niti nisem prepotoval luči
odseva pozabljenosti
nisem iskal idola
k furijam vere
niti nisem dojila zarodkov
v duhovno temo
spotikanje v svetlobo
sem dobila smrt kot obhajilo
in sončne ustnice
ljubimk, ki sem jih okusil
neusmiljene svetilke zemlje
v vulgarnem blatu

za moje napake sem
določil vas da jih občutite

  

Prevedla Katja Gorečan

Poezija drugih avtorjev in avtoric

 

Angeliki Dimouli, Brane Mozetič, Katja Gorečan – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

drugi prispevki tega avtorja / te avtorice

Angeliki Dimouli
O avtorju
Angeliki Dimouli (1980) je grška pesnica in prevajalka. V Atenah in kasneje v Parizu je študirala grško filologijo. Trenutno v Atenah begunce poučuje grščino kot drugi jezik, prevaja in piše članke za literarne revije. V zadnjih letih je postala promotorka sodobne slovenske poezije v Grčiji.