Če nisi preveden, ne obstajaš

Veste, kaj dobimo, če združimo književne, strokovne in podnaslovne prevajalce ter jim za dobro mero dodamo še tolmače in lektorje? Dober in zanimiv projekt.

Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije, Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev, Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije, Lektorsko društvo Slovenije in Društvo slovenskih književnih prevajalcev so že stari znanci. Njihovi člani in članice so se začeli zbirati leta 2018, ob Beli knjigi o prevajanju, ki je izšla 2019, lani in letos pa so združevali moči pri projektu, s katerim javnost ozaveščajo o pomenu jezikovnih poklicev.

In zakaj je to sploh potrebno? Saj vsi znamo slovensko, tuje jezike, podnapise za najljubši film lahko prenesemo z interneta, angleška ali nemška navodila za krožno žago pa enostavno skopiramo v spletni prevajalnik, in stvar je rešena. Težava je v tem, da samo mislimo, da vemo. Če v neformalnem pogovoru na hrvaški recepciji, ko ste utrujeni od dolge poti, receptorki poveste, da ste »samo malo trudni,« se vam bo na široko nasmehnila in čestitala, če pa bi isti stavek izrekel visoki politik na diplomatskem parketu, bi bil odziv precej drugačen. Zato ni le pametno, temveč tudi v skladu s sodobnim evropskim standardom jezikovne kulture, da za uradne pogovore, konference ali poroke najamemo tolmača. Tudi tehničnih besedil ne more prevajati kdor koli. Velika slovenska podjetja so že zardevala ob aferah s strojnimi prevodi, ki jih pred uporabniki ni videlo nobeno drugo človeško oko. Taka besedila škodijo predvsem zdravju, ali pa vsaj po nepotrebnem zaposlujejo bralca s posebnim premišljevanjem o smislu prebranega. Pomislite, kaj bi bilo, če ne bi bilo književnih prevajalcev. Le koliko bi jih prebralo Iliado ali Romea in Julijo? Bi sploh vedeli, da ta dela obstajajo? Tudi prevajanje AV-vsebin, kamor spadata podnaslovno prevajanje in prevajanje sinhroniziranih oddaj, ni mačji kašelj, ampak precej mukotrpno delo, posebej izpostavljeno javnosti in vedno na udaru nadobudnih kritikov. Toda brez tovrstnih prevajalcev ne bi bilo Čebelice Maje, Smrkcev ali Razbojnika Rumcajsa. In marsikateri odličen film bi bil prezrt. Kaj pa lektorji? Če jih ne bi bilo, bi namesto kvekerjev kdaj pa kdaj imeli krekerje in namesto etničnega čiščenja etično. Vendarle je lektor po navadi prvi bralec besedila pred javno objavo, lektoriranje pa več kot le lov na pravopisne in slovnične napake, ampak tudi presojanje o širši jezikovni primernosti besedila za javno objavo.

Ni vseeno, kdo prevaja ali lektorira neko besedilo. Če boste delo zaupali komu, ki ni dovolj strokovno podkovan ali ustrezno usposobljen za to delo, bo rezultat temu primeren. Površen prevod ali lektura lahko še tako dobro besedilo ali film uniči, zato bi tudi tu moral veljati rek: Nisem tako bogat, da bi kupoval poceni.

S projektom Če nisi preveden, ne obstajaš so prevajalci in prevajalke, tolmači in tolmačke, lektorji in lektorice stopili iz anonimnosti in pripravili aktivnosti za vse starostne skupine. Simpatične filmčke o tem, zakaj je njihovo delo nepogrešljivo, najdete na društvenih YouTube kanalih in Facebook profilih. Bloge in podkaste lahko spremljate na portalu https://jezikovni-poklici.si/. Društva skupaj nastopajo na knjižnih sejmih in okroglih mizah (Slovenski knjižni sejem, Dnevi knjige v Mariboru), izobraževanjih (predstavitev za zamejske prevajalke in prevajalce v okviru izobraževanja Slori) ter prirejajo delavnice. Ena od njih ˗ zelo odmevna ˗ je bila Raznolikost prevajanja, pod okriljem Hiše EU in v okviru dejavnosti Translating Europe 8. oktobra 2021, na njej pa so sodelovali dijaki in dijakinje iz vse Slovenije. Poleg tega je postalo živahnejše tudi sodelovanje omenjenih stanovskih združenj z univerzami in študenti.

Konzorcij je pripravil kviz, ki ste ga lahko vse leto reševali na www.belaknjigaoprevajanju.si, in preverjali svoje znanje o jezikovnih poklicih. Na istem spletnem naslovu najdete tudi zabaven strip s prevajalcem Maksom v glavni vlogi. Ustvaril ga je španski prevajalec Alejandro Moreno Ramos s sodelavci. V Maksovo kožo se lahko postavi vsak, ki ga preganjajo roki, je samozaposlen in dela tudi na dopustu. K reševanju kviza smo pozivali tudi v splošnih knjižnicah, kjer ste lahko našli celo natisnjene Maksove razglednice.

Projekt, ki ga je podprlo tudi Ministrstvo za kulturo, so zaznamovali številni jubileji. Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije (DZTPS) je praznovalo okroglo, 60-letnico obstoja. Lektorsko društvo Slovenije (LdS) praznuje 25-letnico delovanja. Najmlajše je Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev (DSFTP), ki združuje prevajalce AV-vsebin že deset let. Ob tej priložnosti so posneli predstavitveni filmček, ki si ga lahko ogledate na njihovem uradnem YouTube kanalu.

Če nisi preveden, ne obstajaš je nadaljevanje Bele knjige o prevajanju, ni pa njen konec. Društvo slovenskih književnih prevajalcev (DSKP), Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije (DZTPS), Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev (DSFTP), Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije (ZKTS) in Lektorsko društvo Slovenije (LdS) bodo še naprej ozaveščali o pomenu prevoda, podnaslavljanja, tolmačenja in lektoriranja za povečevanje bralne pismenosti. Hkrati bodo krepili strokovna društva in sodelovanje med njimi, še posebej pa zavedanje, da brez dobrega prevajalca/lektorja ni dobrega prevoda/lekture.