Rada imam dodano vrednost, kreativnost

Mag. Andreja Jernejčič je strastna bralka. Je direktorica podjetja za odnose z javnostmi, komuniciranje, digitalni piar, treninge javnega nastopanja in izobraževanja Lin&Nil z lastno blagovno znamko Andreja. Ima dolgoletne izkušnje iz menedžmenta, odnosov z javnostmi in novinarstva. Bila je članica uprave podjetja Infonet Media, direktorica kooperativnega komuniciranja pri IBM za Slovenijo in Jugovzhodno Evropo, pomočnica uprave Slovenske industrije jekla ter tiskovna predstavnica obrambnega ministra v času vstopanja Slovenije v Nato. Pred tem je bila 15 let aktivna v novinarstvu, kot novinarka in urednica je delala v tiskanih, radijskih in televizijskih medijih. Je avtorica štirih knjig, vodi tudi svojo televizijsko oddajo z znanimi osebnostmi Zajtrk PR’Andreji. Je mentorica pri Združenju Manager ter predavateljica in vodja delavnic javnega nastopanja. Vmes je delovala tudi v Dubaju, kjer še danes posluje z uspešno poslovno žensko Thorayo Al Awadhi. Trenutno ima v branju knjige; Hokus pokus: fokus, knjigo priznanega stratega tržnih znamk Mitje Tuškeja, avtobiografijo Jaz, Elton John in roman Pogovori z Erosom avtorice Lucije Mlakar.

Kliše, a vseeno: kakšna so bila vaša prva potovanja v svet knjig?

Moje življenje je ves čas predano knjigam in z njimi obdano. Ko sem dobila kako knjigo, sem prosila babico, da mi jo bere, moja mladost je bila močno povezana z branjem. Nisem bila odličnjakinja, brala sem pa veliko, še posebej poleti. Tudi moja mami je veliko brala. Ko sva hodili v potujočo knjižnico – živeli smo v manjšem kraju na podeželju – sem si vedno izposodila kakih 20 ali 30 knjig, vrnila sem jih čez mesec dni. Brala sem tudi ljubezenske in zgodovinske romane, knjige, ki so imele po 10 ali 16 delov. Pri nas doma smo veliko delali, tudi sama sem bila zelo aktivna, tudi na področju medijev, že kot šolarka. Za rojstni dan pa ni bilo treba pospravljati po kuhinji, kuhati, tisti dan si lahko preživel, kakor si želel. Meni je bilo najljubše, da sem lahko brala in se zraven sladkala s sladoledom. Bilo je veliko knjig, ki so mi bile lepe in so me bogatile. Imamo različna obdobja in v različnih obdobjih nas verjetno privlačijo različne vrste knjig.

Še en kliše: katere knjige vam danes pomenijo največ?

Zadnjih nekaj let največ berem knjige za osebno rast, poslovne knjige, pa tudi veliko (avto)biografij, ki nekako potrjujejo prepričanje, da se res da doseči, kar želiš, kar res želiš. Dejstvo je, da so vsi, ki so uspeli, imeli težko mladost ali se jim je kaj zgodilo. Morda težave s starši, morda jih je nekdo zavrgel… – ne poznam zgodbe o danes uspešni in znani osebi, ki ni doživela nečesa močnejšega. V moji drugi pisarni imam polico, sredi katere hranim knjige za mojo hči, knjige, ki so take, da je vredno, da jih prebere. Med njimi je vsekakor Madonna, njen življenjepis, ki ga ni avtorizirala, ampak je »huda« knjiga. Ob njej je avtobiografija Elon Muska. Knjiga o njem mi je močno spremenila minulo leto, predvsem zaradi predrznih podvigov, ki jih verjetno ne bi naredila brez vpliva te knjige. Med vplivneži je tudi Steve Jobs. Sicer pa imam za dušo zelo rada poezijo. Že ko sem bila petošolka, mi je oseba, ki je najbolj vplivala name – moja prijateljica, ki je pozneje podlegla bolezni – kupila knjigi Miroslava Antića Plavi Čuperak in Horoskop. Čudoviti knjigi, ki ju imam prav tako shranjeni za mojo hčerko. Feri Lainšček, Ne bodi kot drugi, me na tej polici spremlja že od izida. Vmes je tudi Sveto pismo, slovenski in standardni prevod; mislim, da sodi tu vmes. Pa Ivan Minatti, Nekoga moraš imeti rad.

Pa poslovne knjige?

Da, potem so pa tudi bolj resne in poslovne knjige, ena, denimo, za katero menim, da bi jo moral prebrati vsak, je Celostni razvoj otroških možganov. Ne govori le o razvoju otroških možganov, pač pa kako komunicirati na vseh ravneh, tudi v poznejšem obdobju. Ta knjiga je fenomenalna. Pritegnila me je tudi knjiga z govori Baracka Obame. In tu je še Homerjeva Odiseja, pa veliko knjig Jorge Bucayja… Cel kup poslovnih knjig… te pa niso več za mojo hči, so tukaj, da me opominjajo in motivirajo. Je pa še ena polica, na njej je približno 50 knjig, ki pa so zame, ki jih še moram prebrati ali pa jih potrebujem pri proučevanju tem, ki jih obravnavam. Ja, obdana sem s knjigami.

In tista naj-najljubša?

Na prvem mestu je knjiga Prisluhni srcu z nadnaslovom Ena najlepših ljubezenskih zgodb, ki je bila kdajkoli napisana; njen avtor je: Jean-Philipp Seendker. To je res ena najlepših ljubezenskih zgodb, ob kateri ne le jokaš, solze tečejo v potokih. Ta knjiga me je ganila. Moj pogled na življenje pa je močno spremenila knjiga avtorja Kluuna – Pride ženska k zdravniku. Ozavesti te, da samo zdravje šteje. In še jih je… Če bi mi vprašanje zastavili v preteklosti, bi jih stresala z rokava. Zdaj jih je pa preveč.

Kako se je razvijal vaš odnos do knjig in kakšen je danes?

Moj odnos do knjige je bil in ostaja zelo spoštljiv. Ko vidim knjigo, vem, da je vanjo vloženo veliko truda, znanja. Vsaka knjiga ti lahko prinese nekaj več. Pozneje, ko knjige pišeš tudi sam, ko si avtor, se odnos spremeni in si verjetno na knjige še bolj pozoren. Bolj spoštljiv do avtorjev.

Kakšna bralka ste?

Predvsem moram biti za branje spočita. Med tednom berem službene in redne stvari, intervjuje, časopise, to se pravi, sem zelo »medijsko podvržena«. Med vikendi in ko se urniki umirijo pa berem »moje« knjige. Pa med dopustom, na počitnicah, takrat jih preberem res veliko.

Koliko knjig na leto kupite?

Čudno se bo slišalo. Pri nas ne hodimo pogosto v knjižnico oziroma redkeje, ampak vse knjige kupujemo. Ko sem letos med izolacijo zaradi Corone pospravljala, sem ugotavljala, da knjig enostavno nimam več kam dati. Res veliko jih je, tudi novih. Včasih greva s hčerko kam, pa zavijeva še v knjigarno… Na leto kupim približno 150 knjig, morda več, 200. Potem pa še knjige, ki jih podarim kot darila. Bolje, da ne štejem.

Koliko knjig na leto preberete?

Samo poleti, julija in avgusta preberem nekje med 40 do 60 knjig, na leto od 80 do 100.

Imate hčerko. Veliko bereta?

Že od malega, od rojstva pravzaprav, večer pospremimo z branjem. Vedno sem ji brala pravljice, zgodbice, prav vsak večer. Zdaj se je to malo spremenilo; izredno rada bere. Požira knjige. Letos poleti nama jih je zmanjkalo. Prebrano sva merili – višina njenega kupa knjig, ki jih je prebrala – 42 jih je bilo – je bila višja od mojega. Ko je bila teden dni doma, v karanteni, smo prosili šolo za knjige in prebrala je vse, kar ji je ravnateljica poslala. Že pri 7 letih je prebrala štiri knjige Harryja Potterja.

Obiščete kakšen literarni večer, dogodek?

Ko sem sama izdala knjigo, sem imela mogoče le tri literarne večere, zelo malo pravzaprav, ker preprosto nisem utegnila. Sem pa v mladosti, kot študentka, literarne dogodke obiskovala mnogo pogosteje, kot zdaj, ko so moji večeri zasedeni z raznimi poslovnimi dogodki. Včasih se udeležim literarnih srečanj na Škrabčevi domačiji v Ribnici – tam so čudovito pripravljeni in izpeljani.

Kaj mora po vašem mnenju »imeti« knjiga, da zbudi vaš interes in vas tudi »drži«?

Predvsem mora biti stil pisanja res dober, dinamičen, dati mora veliko dodatne vsebine, ki ne sme biti preveč zahtevna. Všeč mi je tudi preprost jezik, da te »potegne«, predvsem pa imam rada dodano vrednost, kreativnost, razmišljanje, nepričakovanost, drugačne zaplete.

Sami ste izdali 4 knjige: Skrivnosti javnega nastopanja, Kako uspešno sodelovati z mediji, 10×10 zapovedi za uspešen piar in dober javni nastop ter uspešnico Biblija uspešnega piara, ki je izšla leta 2017. Leta 2018 ste imeli stojnico na Slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu. Kakšna je bila ta izkušnja?

Da, leta 2017 sem izdala 400 strani debelo knjigo Biblija uspešnega piara v slovenščini in angleščini. Na Združenju Manager so mi dejali, da je pogoj za uvrstitev v izbor za poslovno knjigo leta – prisotnost na knjižnem sejmu. Takrat nisem poznala načina – udeležbe na sejmu preko založb, kar pomeni, da knjigo predstavlja založba in posamezniku tako ni treba najemati stojnice. Tako smo mi vzeli svojo, dodelano, samostojno stojnico. Izkušnja pa je bila svojevrstna in povsem druga struktura ljudi, kot jih običajno srečujem v poslu. Sem pa danes lahko prava svetovalka kolegom poslovnežem, ki izdajo knjigo. Svetujem jim, kako naj postopajo, da bodo imeli najmanj stroškov in hkrati dovolj promocije. Obstajajo tudi hitrejše in boljše poti od udeležbe na knjižnem sejmu. Moja knjiga je bila tedaj v izboru za poslovno knjigo leta. Zmagala je tuja knjiga, ki jo je napisal Nobelov nagrajenec. Predsednik komisije mi je dejal; »Pa ne moreš premagati Nobelovega nagrajenca.« Pomislila sem: »Zakaj pa potem sploh ima smisel, da se slovenski avtor predstavi?« Na glas pa sem rekla: »Potem pa vzpostavite dve kategoriji; najboljša tuja poslovna knjiga in domača poslovna knjiga.« »Ja, to je pa zanimiva ideja…« In pri tem je ostalo.

Bi lahko podali kakšen »generalni nasvet« za piarovce na področju založništva?

Knjig imamo izredno veliko, nekatere so izjemne. Če založniki in avtorji knjige ne promovirajo, zanjo ve malokdo ali pa sploh nihče. To je dejstvo. Seveda je promocija lahko strošek, samo brez nje pa se porodi vprašanje: za koga si pisal? Generalni nasvet? Treba je narediti zgodbo. Mi delamo dogodke s knjigami. Tiste, ki jih mi predstavljamo, dosežejo javnost. Vsaka zgodba zahteva svoj način predstavljanja, izvirnosti, dogodka. Ravno v tem je čar, da znaš kreativno predstaviti, kakor drugi še niso.

»Če bi imela več časa, bi lahko napisala več knjig. Nekoč si želim napisati knjigo, ki bi se brala kot erotična kriminalka, a to bom mogoče napisala na stara leta.« Lady, marec 2018. Lahko poveste kaj več o tem?

Ja, imam že scenarij te knjige. Trenutno bi najprej želela dokončati drug projekt, druge knjige, potem pa imam v mislih še nekaj manjših knjižnih projektov… Preprosto res nimam časa. Vidim pa, kaj ljudje potrebujejo, sploh iz stroke, kaj vse bi še mogla narediti. Sploh moj priročnik 10 X 10 zapovedi za uspešen piar in dober javni nastop mi je pomagal spoznati potrebe ljudi. Zdaj vidim, kaj želijo: zelo konkretnih informacij in napotkov. Priročnik, ki jim je to dal, smo tiskali v 2.000 izvodih in ga razprodali. Je res nekaj posebnega to doseči. Biblijo uspešnega piara je vseeno treba brati dlje, 400 strani, ali pa poslušati zvočno. Tudi za to je bilo neverjetno zanimanje, 500 izvodov smo prodali v 3 tednih. Je pa res, da imajo ljudje danes raje tanjše knjige. Nimajo več časa… Idej imam veliko, tudi kriminalko imam že celo v glavi, ampak – tudi jaz preprosto nimam časa.

Čemu pripisujete veliko zanimanje za vašo Biblijo uspešenega piara?

Vsaka moja knjiga, ki je izšla, je znana. Mislim, da je ključna stvar za vse moje knjige, da ljudje vedo, da so praktične. To knjigo prebereš in dobiš konkretno, praktično znanje. Takoj ga lahko uporabiš, naslednjo minuto, naslednjo sekundo. Je pa res, da smo za vsako knjigo naredili tudi odmeven dogodek, drugačen, nekaj posebnega.

Kakšna skrivnost njene promocije?

Promocija je bila, mi smo iz tega naredili piar. To je vseeno moje področje.

Kako to, da ste na naslovnici objavili svojo fotografijo?

Ko smo se spraševali, kaj dati na prvo stran Biblije uspešnega piara, je nekdo prišel na plan z idejo: »Pa bodi ti.« Takrat še ni bila praksa, da se avtorjeva fotografija pojavi na naslovnici, sploh če gre za ženski obraz v slovenskem prostoru. V tem času sem ravno brala knjigo Hilary Clinton, na naslovnici je bila njena fotografija… Meni so za zgled najbolj uspešni, največji ljudje, tako razmišljam. Tudi ko smo postavljali spletno stran, so mi predstavili nekaj možnosti in zraven dejali: »Čez nekaj let pa boš imela takole«… in mi pokazali stran Baracka Obame. Pogledala sem ga in rekla: Ne, jaz bom to imela že kar zdaj.« On pa: »Ampak Slovenija še ni pripravljena na to.« Jaz pa: »To me ne zanima. Meni je to všeč.« In tako je bilo tudi s knjigo. Danes je že vsak na naslovnici, takrat pa sem zelo utirala pot, sploh med ženskami, če se ozrem nazaj.

Kakšna je bila promocija/prodaja njenega angleškega prevoda?

Angleški prevod se prodaja na Amazonu. Je bila pa manjša naklada, a še vedno velika za slovenske razmere.

Izdali ste jo tudi kot zvočno knjigo.

Da, izdali smo smo tudi zvočno knjigo in je bilo zanimanje. Ampak Slovenija še ni navajena na to. Nakup zvočne knjige pomeni, da imate možnost knjigo poslušati dva meseca. Smo tukaj še kar tradicionalni, najraje imamo kar papirnato knjigo. Zvočna knjiga Biblija uspešnega piara je prva s toliko bralci, svoje glasove so poleg mene posodili znani: Saša Pavček, Milena Zupančič, Zvezdana Mlakar, Ivan Lotrič, Lado Leskovar, Boštjan Romih, Marjan Bunič, Omar Naber, Nataša Pirc Musar, Jure Sešek, Luka Markus Štajer, Nina Rakovec in Matjaž Kumelj. Posnel jo je Audibook.

V vaši pisarni v trgovsko – poslovni stavbi Diamant ni police, ki ne bi bila napolnjena z – vašimi – knjigami… Kako to?

To je povezano s tem, da so knjige moj način življenja. Naše delo je dnevno, nenehno pisanje. Če želiš dobro in raznoliko pisati – različne članke, misli, govore, kolumne – moraš imeti širok besedni zaklad, poznati različne poglede. In v bistvu vse to dobiš v knjigah. So eno največjih bogastev, vprašanje je samo, koliko si kdo zanje vzame čas, jih bere, spoznava.

V poslovnem svetu, v katerem se gibate, imate kar nekaj kolegov, ki niso le uspešni managerji, ampak tudi pišejo, izdajajo knjige. Se med vami čuti kakšno »zavezništvo«, občutek sorodnosti, se pogovarjate o pisanju, sodelujete…?

Seveda te knjige povezujejo, tudi inspirirajo. Veliko ljudi sem spodbudila k pisanju. Če imajo znanje, je to logično. Sem tudi ponosna na vsakega, ki izda knjigo. Nekateri pa knjigo še bolj cenijo šele, ko jo napišejo sami. Želim si, da bi vsak manager izdal knjigo, ker potem bi me še bolj podpirali pri mojih knjižnih projektih. Ampak nov svet gre v drugo smer. Hitrost in pomanjkanje časa. Branje ni nekaj za mimogrede, zanj si moraš vzeti čas.

Kaj pomenijo knjige za vaše delo?

Moje delo je piar, promocija, predstavljanje. Ko predstavljamo, ko delamo promocijo, je vse to lažje – če imamo več idej, če imamo bogat besedni zaklad. Zato je branje, poznavanje knjig še dodatnega pomena. Bogati. Enako velja za digitalni piar. Če spremljate moje objave na socialnih omrežjih, boste opazili, da vanje velikokrat vključujem citate iz knjig. Pri digitalnem piaru je ob ključni sliki pomembna še kakšna ključna beseda. Več knjig kot prebereš, hitreje dobiš idejo, več možnosti imaš, da se ne ponavljaš.

Kaj pa še eno področje, ki se mu posvečate – javni nastop? Kako tu knjige najdejo svoje mesto?

Zagotavljam, da oseba v 3 do 4 urah, če je individualni trening, drugače pa v 1 dnevu, če je delavnica, izboljša svoj nastop za najmanj 60 odstotkov. Imam svojo tehniko, metodo, naredimo tudi posnetek prej in pozneje. Na izobraževanjih je pomembno, da udeležence naučim, da ostanejo to, kar so. Ko stopijo na oder pa naj bodo samozavestni in vedo, kaj povedati. Veliko ljudi ima težave z vsebino, svojega opisa ali izjave ne znajo strniti v 30 sekund. Ne znajo pravilno povzeti ali pravilno predstaviti projekta, na katerem so delali cel mesec. Izurim jih, da so suvereni, tudi, kar se tiče neverbalne komunikacije, da odpravijo tremo, da z lahkoto stopijo na oder. Udeleženci delavnic si želijo, da imajo po izobraževanju vse, česar so se učili tudi – zapisano. Tisti, ki me enkrat sliši, vidi, to naredi. In ima to hkrati še napisano, da ostane. V knjigi. Tisto je potem “top”, zmaga.

Vaša današnja asociacija iz nedavno prebrane knjige ali knjige, ki jih berete?

Komaj čakam, da se večer umiri po napornem dinamičnem dnevu in se lahko potopim v knjige, ker bom odplavala v drug svet.

Andreja Jernejčič, Nina Kokelj – Pogovor z direktorico podjetja za odnose z javnostmi, televizijsko voditeljico, avtorico več knjig – Literatura, kultura in družba na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.