/ 

Premene

 

Ana Porenta o svojem pisanju

Pišem skoraj vsak dan. Šele čez nekaj časa (tudi leto in več) prepisujem koščke iz beležk, ki bi mogli biti pesmi. Mislila sem, da sem  še kar v poporodnem krču zaradi Deklic, a tale cikel (ki se je izluščil pri prepisovanju) mi je namignil, da sem že na drugačni in novi poti.

 

***

 

Premene

 

1

Ženska v moji sobi je gola.
Prekrita s srženo skorjo,
s skodranimi lasmi,
ki se naraščajo na lobanjo
kot školjke na pogreznjen pomol.
Trikotnik ji štrli daleč v prostor.
Izvija se iz praspomina in
čepi ob vodi.

 

 

2

Razpustila sem lase,
završal je severnik,
počil šiv preozke obleke.
Mehurčki upanja so se razbežali.
Razpršili so se kot kopja v bitki
med Trojanci in Ahajci,
se razleteli kot
prašni delci v svetlobi.
In zasuli rablje in les in svet,
preden sem zgorela.

 

 

3

Izvijem se iz eksosfere.
Še vedno gre in gre in gre.
Odprta grla lastovic zijajo iz gnezd,
kolibriji koordinirajo lebdenje
in moj svinčnik se komaj kaj premakne.

 

 

4

Izgubljeno zrklo ptice
v deževnem gozdu sem,
blatno močvirje
in reka po nalivu.
Tam čez je vinograd,
položen ob zidanico,
deblo kostanja
in odmev.
Iščem stopnice.

 

 

5

Sem dih črnega psa.
Dvignjena taca nad kamilicami.
Vonj, ki puhti iz ozračja.
V dlake prižet prah predmestja.
Sem kaplja, ki zdrsnem po kožuhu.
Odsev bliska v očesu.
Drget v mišicah.
Skrivališče med dežjem.

 

 

6

Megleni šal ovija rokave jarka,
obliže smreke, bore, hraste, gozd,
pretakne se skozi line,
izdolbe v grad.
Kresnice svetlo zelenijo v mrak,
krajec je ujet v mrežasto zatočje
in na trati še ležijo žarki posušenega sena.
Med njimi hodim v mesečini
in čutim svojo podrast.

 

 

7

Sem mumificirana krokodilja samica
na razstavi zgodovine.
Štirinožci capljajo v mojo smer
in pijejo vse te solze,
nekaj jih je polizal že vzgonski veter.
Na moji koži je le še krasta samote,
odluščena s komunikacijskih omrežij.

 

 

Ana Porenta
O avtorju
Ana Porenta (1965) je magistrica znanosti (FF Ljubljana, Oddelek za pedagogiko in andragogiko), učiteljica, ustanoviteljica Zavoda za razvijanje ustvarjalnosti, soustanoviteljica portala www.pesem.si ter glavna urednica tega spletnega medija od njegovega nastanka (2007). Doslej so izšle tri pesniške zbirke: Sem se (2005). Kitke (s Sonjo Votolen in Jano Pečečnik, 2009) in Deklice (2016), s katero je bila izbrana tudi na Pranger 2017. Je avtorica številnih učbenikov in priročnikov za pouk slovenščine na začetku šolanja, mladinskega romana Virtualnisvet.com (2004), cd-roma Na sledi za medvedi (2002), zgodb in gledaliških besedil za otroke in mladostnike (Videzi sveta in Videzi domišljije - 2006, 2007). Sodeluje v projektu Pesnice o pesnicah. Piše spremne besede, ureja pesniške zbirke ter soureja letne zbornike Pesem si (12 številk). Je mentorica literarnih delavnic ter eksperimentalnega projekta Pesniški odklop. Dela udeležencev, nastalih na njene izzive, so objavljena v elektronskih zbornikih Danes se ne bojim svetlobe (2015) in Vračamo ti žerjavico, Prometej (2017). Večkrat jo srečamo tudi v vlogi selektorice za literarno dejavnost pri JSKD RS.