/ 

Kako se piše pesem

 

Aleš Jelenko o poslanem sklopu pesmi
Poezija mora vsakič znova ujeti duh časa, v katerem nastaja. S takšnim vzgibom je nastal tudi sklop Kako se piše pesem.
             
      
***

      

KAKO SE PIŠE PESEM

      

Vprašanja, odgovori

   

je to pesem
je to beseda
misel verz
je to tisto
kar pričakuješ
(kaj v resnici
sploh pričakuješ)
mar to razumeš
te sploh zanima
četudi nima
sporočila
pomena
ali namena
trajati

in kdo
sploh sem jaz
da zastavljam
takšna vprašanja

in kdo
si ti

 

***

 

Poišči me

 

p
a
d
e
l             sem
              v pesem

zdaj plavam
se pretakam
na trenutke
lebdim

me        vidiš
              slišiš
              vonjaš
              sanjaš

tu sem

                                      in tu

               pa tu

 

                                                   tu1

   

   

   

   

   

_____________________

kje pravzaprav je tu

 

***

   

Poezija kapitalizma

 

prvič

 

ne glede na to
k     a
       m      o
                 r         k
                            o     l
                            i
je usmerjen moj pogled
vselej
trči ob strohnelo tvorbo

ki nas uči
da nas nikoli
ne izuči

biti

 

drugič

                                                                             »The death of one man is a tragedy,
                                                                                the death of millions is a statistic.«                                                                         
                                                (Joseph Stalin, 1879 – 1953)

pokaži mi
kje vidiš
življenje

    

tretjič

       

predaleč smo
da bi se lahko vrnili

capljamo lahko le
naprej
do konca
in še preko

da bi se tako morda
vrnili na začetek

in kaj potem kaj potem

vrteti se vrteti
ni dovolj
hoditi naprej nazaj
ni dovolj
se začeti
se končati
tudi ne

zdaj
ko smo razjasnili
da ni ničesar
kar bi nas definiralo
ali osmišljalo
lahko zapremo oči
in se zlijemo
s temo

ker le tam
je skupek vsega
živega in mrtvega
in le tam
je nič stvarnejši
od svetlobe

    

    

    

VŠEČKAJTE, KOMENTIRAJTE ALI DELITE PRISPEVEK TUDI V VRABČEVEM FB OKVIRJU:

   

   

Aleš Jelenko
O avtorju
(fotografija Matej Nareks) Aleš Jelenko (Celje, 1986) iz Slovenskih Konjic, po izobrazbi magister managementa. Izdal je pesniški zbirki Kontejner (Volosov hram, 2016) v soavtorstvu s Heleno Zemljič in Prvinska govorica (Kulturni center Maribor, 2017). V sklopu magistrske naloge je napisal strokovno knjigo Spopad z moralo (Ekslibris, 2010). Objavlja v Literaturi, Sodobnosti, Apokalipsi, Mentorju, Vpogledu, I.D.I.O.T.-u, Rukopisih, Hotenju, Zvonu, Rasti ... Je dvakratni finalist Festivala mlade literature Urška JSKD (2015 in 2016), polfinalist (2015) in finalist (2017) Pesniškega turnirja založbe Pivec, prejemnik Mentorjevega feferona za najboljšo protestno pesem ali družbeno satiro (2017) ter prejemnik “bronaste čipke” za poezijo v Žireh (2015), zmagovalec mednarodnega literarnega natečaja “Duško Trifunović” (2015) in mednarodnega natečaja “Janoš Siveri” (2017) v Novem Sadu, zmagovalec mednarodnega natečaja "Ritratti di poesia" v Rimu (2018) ter prejemnik občinske Prešernove nagrade za izredne dosežke na področju kulture (2018). Je idejni vodja literarnega festivala Spirala (Slovenske Konjice) ter urednik istoimenske literarne revije. Od leta 2017 je tudi področni urednik pri založbi Kulturni center Maribor ter celjski literarni reviji Vsesledje.