/ 

Neznosna lahkotnost sprenevedanja

Tatjana Pregl Kobe – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli z všečkom!

Tatjana Pregl Kobe o vencu iz prihajajoče zbirke Najprej pride strah

Vojne sejejo smrt. In so vse bližje nas. Mi pa si očiščujemo vest s sprejetjem prvih valov beguncev, z žalostjo v očeh, z donacijami. Ali pa še to ne, ker nas skrbi lasten obstoj. Čim dalje trajajo in čim dalje jih sprejemamo preko medijev, tem bolj zlahka gre sočutje mimo nas. Ko se tega zavem, zaboli.

 

***

  

Neznosna lahkotnost sprenevedanja

Večer se poslavlja
s pesmijo čričkov
: svetloba pridušeno ihti

Konec sveta je
v naših mislih
nekaj povsem tujega

dokler ni blizu
: strah se naseljuje
skozi zazidana okna

prerokb naših očetov
na cvetlične grede
skrbno urejenih dvorišč
1

Lakota po veličini
preoblečena v skromnost
se slikovito spreletava

po televizijskem ekranu
kot napeta zgodba
v pogrošnem romanu

ki jo spremljamo
v toplih sobah
sredi mehkih blazin
2

Ogenj razsvetljuje kamin
in sonce zahaja
za goro krogel

: krivda me razjeda
a oranžni krog
izgine v trenutku

ko so na
vrsti reklame: drame
ali plešoče dame
3 

Beda zaigranega človeškega
sočutja se izgublja
za otožnostjo radoživih

mask: prividna toplina
klovnovskih potez na
obrazih ljudi dominira

tudi nad apokaliptično
srhljivim vojnim pogoriščem
na časopisnih straneh
4  

Človeška obličja se
spreminjajo v plameneče
maske in grozljive

postave množice ljudi
na obronkih porušenih
mest v nebogljene

okostnjaško razglodane privide
: v ognjenem ozračju
smrt ne zaide
5
  

Slikovito razcefrani prizori
fanatično obarvanih rafalov
se potuhnjeno ponujajo

v navidezno idilo
: slej ko prej
bo vse minilo

: orošeno starkino oko
in njeno oznanilo
: bo že kako
6

Pred množico skrite
stene so kot
prazne kulise povod

za neizslikane grafite
: naj? s slutnjo
najhujše groze prikličejo

v budnost vse
s temo ovite
na protesten pohod
7

Vestálke ki varujete
ogenj in družine
: zakaj? molčite v

škrlatne plašče oblečene
glasnice: vpijte na
glas in igrajte

na svoje strune
: ne skrivajte se
v kokone tišine
8

Večer se poslavlja
s pesmijo čričkov
: svetloba pridušeno ihti

: podoba se razleti
kot zadnji steber
porušenega templja vesti

: neznosna lahkotnost sprenevedanja
me udari na
trhlem robu diha
9

Tatjana Pregl Kobe – Poezija, pesmi, knjige, literatura na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev.

drugi prispevki tega avtorja / te avtorice

O avtorju / avtorici
Rojena 31. julija 1946 v Mariboru, diplomirana umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka, pisateljica, pesnica in esejistka. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študirala na oddelku za primerjalno književnost in na oddelku za zgodovino umetnosti, kjer je leta 1978 končala študij pri profesorju dr. Nacetu Šumiju. Med njena strokovno najpomembnejša dela spada knjiga Slovenska knjižna ilustracija (1979), kjer je z bogatim dokumentacijskim gradivom in analitično oceno postavila temelje za nadaljnje raziskovanje ustvarjanja na tem področju. Razvoj ilustracije je obravnavala v knjigi Upodobljene besede (1998): to likovno tematiko ves čas spremlja in se strokovno z njo še ukvarja (strokovna revija Otrok in knjiga). Leta 2012 je predstavila slovenske ilustratorje v Centro Iniziative Culturali Pordenone v Galeriji Sagittaria. Leta 2019 je bila članica mednarodne žirije največjega bienala ilustracije v Bratislavi, v šestdesetih letih prva iz Slovenije. Doslej je izšlo osemdeset njenih knjig: s področja umetnostne zgodovine in likovne kritike, poezije za odrasle in knjige za otroke in mladino. Pesniške zbirke: Nemira polno jabolko (1986), Ki boš spremenil podobo sveta (1988), Boginja mojih sanj (1989), Lahko se odmislim (1993), Nekje potem daleč (1995), V kiklopinem očesu (1997), Violina (2000, 2006: bosanska izdaja - prevedel Josip Osti), Zrela semena (2001, 2008: italijanska izdaja – prev. Jolka Milič), Arabeska (2006), Znamenja in sledi (2006), Porcelanaste sanje (2007, 2009: italijanska izdaja – prev. Jolka Milič), Škrlatne čipke (2008), Nisi in si / You are not and yor are (prev. Andreja Stajnko, 2009), Slika v sliki (2011) in Žamet (2012). Poezijo objavlja v literarnih revijah, izbrane pesmi so v nekaterih antologijah, prevede so v več tujih jezikov. Za poezijo je prejela štiri mednarodne nagrade: nagrada za knjigo Semi maturi / Zrela semena (prev. Jolka Milič) na Mednarodnem natečaju za poezijo in prozo mesta Salò, Italija (2006); nagrada za knjigo Porcelanaste sanje / Los sueños de porcelana (prev. Rea Novak) na Mednarodnem natečaju za poezijo in prozo mesta Salò, Italija (2009); nagrada predsednika žirije za dvojezično zbirko pesmi Ki boš spremenil podobo sveta / Che cambierai l'immagine del mondo (prev. Jolka Milič) na Mednarodnem natečaju za poezijo mesta Neapelj, Italija (2009); nagrada na mednarodnem natečaju Premio europeo di arti letterarie Via Francigena za knjigo Nisi in si / You are not and you are (2009). Leta 2010 je bila med finalisti Pesniškega viteškega turnirja 2010. Prejela je tudi nekaj priznanj za besedila in pesmi za otroke. Je članica Društva likovnih kritikov Slovenije, Društva slovenskih pisateljev, Slovenske sekcije PEN in ena izmed ustanoviteljic Mire, ženskega odbora PEN. Živi in ustvarja v Ljubljani.