Okno Velike hiše
Vstrelnina v mojem občutenju same sebe je bila udor, v katerem sem lebdela v spominu na materino naročje, neodložljivo najzgodnejšem. Praznina v meni je bila pristna odsotnost, konstitutivna za postajanje. Zaznala sem, kako se prestreljeni človek ziblje v prehajanju iz smrti v življenje, iz življenja v smrt.
