Otroška dela Milana Dekleve v grobem lahko razdelim na tista, ki kar kipijo od fantastičnih, ravno prav srhljivih likov, za katere se dozdeva, kot da bodo zdaj zdaj poskakali ven iz strani, in tista, ki nam ob prebiranju umirijo dihanje.
Namen pričujočega preleta vendarle ni izdelava obsežnega in natančnega bralnega seznama, pač pa pregled letos nagrajenih otroških in mladinskih knjig (ne pozabite tudi na nominirane!) in takšnih, ki so me iz različnih razlogov še posebej nagovorile in izstopile iz množice.
Njegovo pesništvo bi lahko definirali kot sodobno romantično, saj je Quaglieva lirika ljubezenska in domoljubna. Pomembno “prvino” rezijanskosti predstavlja navezanost na predkrščansko tradicijo vračev in čarovnic, avtorja pa lahko označimo kot njihovega barda.
Mladostnike iz mojih zgodb imena izločujejo iz družbe, jih mečejo v isti koš z vsemi drugimi tujci, zgolj zaradi tega, ker je njihovo ime »čudno«, »neizgovorljivo«, »arabsko« …