Nekaj uvodnih misli k osmim razmislekom »Moje telo je samo moje«
Za normalnega pravnika bi ne smelo biti značilno, da bo ženski vsiljeval nosečnost. Pa naj bo katolik ali ateist.
Mesec: november 2019
Moje telo je samo moje (skica)
Kadar se ženskam odreka pravica do splava, se jim odreka pravica do modrega rojevanja: eno ne gre brez drugega.
Če bi Jezus prišel na Zemljo, bi bil zagovornik splava
Svobodo odločanja o rojstvih imamo. Kar se dogaja v moji maternici, je moja reč in se ne tiče nobenega zakona ali moške dresure.
Kanarček v kletki
Kar pa mi zlasti gre v nos, je ta apetit (pretežno) moških inkvizitorjev po svoji želji urejati nožnico, maternico, jajčnike, dojke in nasploh organsko opremo žensk ter odločati o ženskem telesu in življenju kot svoji lasti.
Moje telo je samo moje ali o ustavni pravici do splava
Še ena rdeča luč gori in sirena zavija, ko se začno »katoliški pravniki« boriti proti ustavni pravici do splava; to je njihov klerikalizem, ki seveda ni ljubezen do Kristusa.
Ženska je prihodnost moškega
Ohranitev pravice do prekinitve nosečnosti je bistveni predpogoj ženske in moške svobode ter osnova za bolj zdravo in manj nasilno patriarhalno družbo.
Moje telo je samo moje
Ni pomembno, zakaj se ženska odloči za prekinitev nosečnosti, pomembno je, da ji kot družba omogočimo, da težko odločitev realizira na zanjo čim varnejši način.
Moje telo, (moj parazit), moja last
Splav je osnovna človekova pravica. Brez te pravice, (plodne) ženske ne moremo biti enakovredne članice družbe.
Dve pesmi iz knjige »Tehno«
kako bi lahko brez spovedi tako
mirno stala in ne razmišljala
o splavu oziroma strokovneje
prekinitvi nosečnosti če bi otroka
stkal njen sodelavec
/lepota/ in Koščki spokoja
/najina pot je odvisna od mene/
čebljava v svet
najine pesmi so odtenki
spoznanj kaj pomeni bližina
Proti modernemu svetu: tradicionalizem in fašizem
Ne le, da tradicionalizem ni spravljiv z modernimi idejami družbene pogodbe, obče volje (Roussaeu), konsenza vladanih(Locke) in podobnih mehanizmov civilne legitimizacije družbenopolitičnega reda, povrhu tudi nikdar ni bil apolitična religiozna misel.
IGNOR – festival brez pridevnikov
Umetniško raznolika skupina, polno zasedena dvorana in gromki aplavzi so dokaz, da se za kakovost podtalne umetnosti v Sloveniji ni treba bati.
»Za vsak pogubljeni talent je soodgovorno tudi njegovo okolje«
Interpretacije, ki torej izpuščajo oziroma spregledujejo elemente, bodisi spola in seksualnosti bodisi drugih biografskih kontekstov, kot tistih, ki se manifestirajo in berejo v umetniškem jeziku, pomenijo napako.