Pesnik hoče opevati neobrzdano prvobitno moč narave, podeželje, vesolje in umetno, tehnološko okolje velemesta. Njegova pesem noče biti nič manj kot pesem vsega.
Skoz mene zvenijo številni davno onemeli glasovi,
glasovi brezmejne generacije zapornikov in sužnjev,
glasovi bolnikov in obupancev in tatov in pritlikavcev.
Slovenski dnevi knjige so v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor postregli z bogatim programom, pestrim naborov gostov in medgeneracijsko zastavljenim druženjem.
V tovrstnem pretiravanju obeh likov, njunem vivisektično patološkem intelektualiziranju, ki onemogoča pristno človeško radost, je zaznati Macmillianovo parodijo, predvsem pa kritiko globalnega ustroja
Bodimo, kar smo zmeraj bili, kadar je šlo zares in za nohte: borci in borke za jezik in za lepoto, za dostojanstvo svoje umetniške poklicanosti ter za človečne odnose v naši skupnosti in družbi!
Umetnost tako postaja nekakšen odpustek, odpustek slabe vesti. Tam je, z ambicijo govoriti o družbeni zavesti, o Resnici, pravzaprav relikt naše brezbrižnosti.
