»To je bila vžigalica v seno.«
Zakaj – o, motni cilj željá – v poletu
ne znam se k tebi dvigniti brez teže,
zakaj še zmeraj sem izgnan na svetu?
saj na ta svet prav nič me več ne veže!
Mesec: februar 2019
»O čem govorimo, ko govorimo o ljubezni«
Ta tema je ljubezen. A ljubezen kot nedosegljivo hrepenenje, neizpolnljiva sila, ki s svojo zaslepljujočo močjo cefra nepomirljivo napetost med razumom in čutnostjo.
Umor na Masarykovi
Sateliti izračunavajo algoritme. Kam se je namenil in kam bo vstopil?
Danilova knjiga
Zakaj bi bilo danes smiselno brati dela Danila Kiša? Ravno zato, ker ni »umeščen«. Umrl je še preden je dobil Nobelovo nagrado, ki se mu je resnično nasmihala, in še pred vojno, ki je za dalj časa uničila vse oblike kulturnega rafinmaja.
Poezija v dobi neoliberalizma
Le dejanje jezika, ki bo ubežalo tehničnim avtomatizmom finančnega kapitalizma, v katerem je mesto univerzalne slovnice prevzela ekonomija, lahko omogoči novo življenje.
Nekaj izbranih pesmi
ponoči si izmišljava sinjo ptico
spletiva še belo kletko
iz najinih teles
belo kletko za sinjo ptico teme
Nekaj pesmi in kratek videopogovor
Glej videopogovor s Hristosom Armandom Gezosom, objavljen 17, februarja 2019 na naslovu http://vrabecanarhist.eu/tone-skrjanec-veronika-soster-intervju/.
Nekaj pesmi in kratek videopogovor
pišem za te,
ki so jih imeli za nore,
ker so si razbili glavo ob oblakih
Oder za gluhe, oder za vsakogar
Oder za gluhe je prispodoba/odraz lirskega subjekta našega časa, sredi povprečja. Princesk, komercialne glasbe, šova, ki ga množica glasno, a nekritično vpija. A lirski subjekt se vsemu temu ne ukloni.
V spomin ob rojstnem dnevu
Morje zbere svoje posrebrene otroke
pod mesecem.
Morje meče stran pesek podnevi.
Morje oblega in se umika.
Stoletnica rojstva najbolj delavne slovenske pisateljice
Vendar pa mi je čas, ki vse prinaša in odnaša, podaril lep jesenski dan, ki bi ga bilo škoda pozabiti.
France
Takrat si me prisilila.
Da pobegnem. Sebi in njim.
Prascem ki se skrivaj smejijo
ker ne ješ.
Tri pesmi iz »Lakote«
Slišim pesem.
To niso ovce, niso ptiči.
Ni človek, ni njiva.
Ne neha.
Iz »Zemljevidov« Jureta Detele
To je pesem-mehanizem, ki zavrta v simbolno tako, da strukturno preči dvoje: družbene matrice (produkcije simbolnega) in pogoje produkcije subjekta – ter jih transformira.
Kratki kratki zgodbi
Eden je komunist, drugi musliman. Ostala sta neopredeljena levičarja. Prijazno se zbadajo in govorijo čudaške, a resnične zgodbe o velikih korporacijah in umetnikih.