26. aprila, 2018  /  Hiša DSP, Literatura, Poezija, Skupni prostor

Metki Krašovec

Ivo Svetina

 

 

Metki Krašovec

 

Umrla je, lepota je bila njena smrt,
odsev rajskega vrta, vsako bitje ima
svoj par in ribe skačejo iz potoka,
jagnje pije pri materi, zajklja šteje zarod,
metulja drhtita na robu sveta, da ne pade
sam vase, da se lepota ne zgrudi pod težo teme.

Kozlič  skaklja pod drevesom brez imena,
ni je besede, da bi ga lahko poimenovala,
le senca je njegov cvet in sad, vode svetle,
vode prosojne, nad njimi nebo popoldanske
barve, kot tam doli, tam daleč, kjer rasejo
palme in je pesek bel kot puder, s katerim

pogrebnik pobeli njen obraz, da izgine v poldnevu
nekega aprilskega dne … kaj je bila tebi?
Kaj si bil ti njej? Nikdar njen, le meni si pravil
o lepoti, ki bo njena smrt … nekega aprila …

 

 

    
O avtorju / avtorici
Ivo Svetina, roj. 1948 v Ljubljani. Pesnik, dramatik, esejist, prevajalec. Diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani primerjalno književnost in literarno teorijo. Izdal več kot 20 pesniških zbirk, napisal več gledaliških iger, pravljic, esejev o poeziji in gledališču oz. dramatiki. Med drugim prevedel mite južnoameriških Indijancev, Tibetansko knjigo mrtvih in Tri tibetanske misterije. Prejel več nagrad: Zlato ptico leta 1976 za zbirko Botticelli, 1987 prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirko Péti rokopisi, in štirikrat je za svoje igre prejel nagrado Slavka Gruma (za najboljše dramsko besedilo): 1987, 1992, 1996 in 2010. leta 2005 je za zbirko Lesbos prejel Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta, leta 2010 pa Jenkovo nagrado za zbirko Sfingin hlev. Od 10. decembra 2014 je predsednik Društva slovenskih pisateljev.