Pred štiridesetimi leti sem začel prijateljevati s Tomažem Šalamunom in Metko Krašovec. Z njo tudi po njegovi smrti. In sva si dopisovala po e-pošti vse do meseca ali dveh pred njeno smrtjo. Ta naju ne bo ločila, ker ne bom nehal misliti nanjo. Tega, tudi če bi hotel, ne bi mogel, ker je ena soba v moji tomajski hiši majhna galerija njenih osemnajst grafik, akvarelov, risb… Ob tem so njene slike na platnicah desetih mojih knjig pesmi, proze in esejev. V knjigi haikujev Objemam te in poljubljam v vseh barvah Marca Chagalla jih je ob akvarelu na platnici še osem. Ena izmed njenih slik, narejenih konec leta 2017, ki jo je pošiljala ob voščilu novega leta, je na platnicah novega izbora mojih pesmi, ki je z naslovom Noč zaljubljencev izšel v Sofiji konec prejšnjega tedna. Izvode so mi poslali v ponedeljek. Metka je umrla v torek. Ko bom imel knjigo v rokah, veselja ob njenem izidu žal ne bom mogel deliti z njo. Bila pa je vesela vsake najine skupne knjige. In se je bom, vsakič ko se je bom spomnil, spomnil nasmejane.
