/ 

Spomin na Metko Krašovec

 

 

Pred štiridesetimi leti sem začel prijateljevati s Tomažem Šalamunom in Metko Krašovec. Z njo tudi po njegovi smrti. In sva si dopisovala po e-pošti vse do meseca ali dveh pred njeno smrtjo. Ta naju ne bo ločila, ker ne bom nehal misliti nanjo. Tega, tudi če bi hotel, ne bi mogel, ker je ena soba v moji tomajski hiši majhna galerija njenih osemnajst grafik, akvarelov, risb… Ob tem so njene slike na platnicah desetih mojih knjig pesmi, proze in esejev. V knjigi haikujev Objemam te in poljubljam v vseh barvah Marca Chagalla jih je ob akvarelu na platnici še osem. Ena izmed njenih slik, narejenih konec leta 2017, ki jo je pošiljala ob voščilu novega leta, je na platnicah novega izbora mojih pesmi, ki je z naslovom Noč zaljubljencev izšel v Sofiji konec prejšnjega tedna. Izvode so mi poslali v ponedeljek. Metka je umrla v torek. Ko bom imel knjigo v rokah, veselja ob njenem izidu žal ne bom mogel deliti z njo. Bila pa je vesela vsake najine skupne knjige. In se je bom, vsakič ko se je bom spomnil, spomnil nasmejane.

 

 

Josip Osti
O avtorju
(fotografija Jože Suhadolnik) Josip Osti, pesnik, pripovednik, esejist, literarni kritik, antologist in prevajalec, je bil rojen leta 1945 v Sarajevu, kjer je diplomiral na Filozofski fakulteti. Od leta 1990 živi v Sloveniji ter od leta 1997 piše, tudi poezijo, v slovenščini. Knjige so mu doslej izšle v več kot sedemdesetih prevodih v druge jezike, pesmi pa so bile uvrščene v več antologij bosansko-hercegovske, hrvaške, jugoslovanske in slovenske poezije, pa tudi v nekaj antologij balkanske, srednjeevropske in svetovne poezije. Za svoje literarno delo je, poleg nagrad v BiH, prejel nagrado Zlata ptica (1992), mednarodno literarno nagrado Vilenica (1994), plaketo mesta Ljubljana (1997), Veronikino nagrado (1999), Župančičevo nagrado (2000), posebno mednarodno priznanje za poezijo »Scritture di Frontiera« (Trst, 2005), Jenkovo nagrado (2006), plaketo Srečka Kosovela občine Sežana (2015) in mednarodno nagrado za poezijo »Annibale Ruccello« (Castellammare di Stabija, 2016).