Društvo slovenskih pisateljev z ogorčenjem zavrača izjave naših najvišjih predstavnikov v zvezi s »preventivnim« raketiranjem Damaska in Homsa v Siriji. Trije mogočniki, samooklicani voditelji svobodnega sveta, izvozniki demokracije tja, ker so njihovi geostrateški interesi, so v imenu »človečnosti« raketirali objekte, v katerih naj bi sirski režim proizvajal kemično orožje, in to še preden so mednarodni strokovnjaki začeli preiskavo, ali je bilo nad civilnim prebivalstvom res uporabljeno kemično orožje. Kot da bi ne bili priče ponavljanju zgodovine, ko so si ZDA izmislile kemično orožje, da so razrušile Irak! Taka zavržena dejanja nikakor niso le »napenjanje mišic«, kot se običajno reče, ampak grožnja svetovnemu miru. Govorjenje ameriškega predsednika o tem, da se s tem svobodni in demokratični svet postavlja po robu barbarstvu, je popolnoma neverodostojno. Je bilo dolgotrajno bombardiranje Vietnama z napalmskimi bombami kaj manj barbarsko? Še danes so deli nekdanjega Severnega Vietnama zastrupljeni, saj je napalm prav tako kemična spojina, ki jo med drugim sestavlja natrijev palmitat.
Predsednik republike, ki je hkrati tudi vrhovni poveljnik Slovenske vojske, predsednik vlade v odstopu, znanji minister in obrambna ministrica so storili nekaj, česar nikdar ne bi smeli; pa naj je Republika Slovenija članica Nata ali ne. Republika Slovenije je samostojna, suverena in neodvisna država. Zato mora ravnati skladno z voljo svojih državljanov, saj samo táko dokazuje svojo demokratično naravo. V primeru podpore, četudi še tako zavite v praznorečje in zavzemanje za humanost, so naši predstavniki, predsednik republike Sloveniji Borut Pahor, predsednik vlade (v odstopu) dr. Miro Cerar, zunanji minister Karel Erjavec in ministrica za obrambo Andreja Katič, storili dejanje, zaradi katerega so osramotili državo Slovenijo in vse njene državljane.
Sprašujemo jih, kdo jim je dal mandat, da klečeplazijo pred samooklicanimi gospodarji t.i. svobodnega sveta? Vzeli so si ga sami in s tem so pokazali, da jim je več do praznih pohval Vélikih kot pa do dostojanstva slovenske države in njenih državljanov. Žal ne moremo mimo tega, da bi ne spomnili na nečednosti, ki jih je slovenska oblast, takšna ali drugačna, že izkazovala Vladarjem: tako so se 9. junija 1941 predstavniki Slovencev zahvalili Duceju za »osvoboditev« in tako so 20. aprila 1944 slovenski domobranci na Hitlerjev rojstni dan prisegli večno zvestobo Führerju.
Ravnanje naših najvišjih predstavnikov oblasti je popolnoma nepotrebno, predvsem pa sramotno. Zatorej od njih, od predsednika republike, vlade (v odstopu), zunanjega ministra in obrambne ministrice zahtevamo opravičilo! Če za 27 kilometrov proge izvajamo in celo ponavljamo referendum, na katerem naj bi se izrazila »ljudska volja« kot najvišja oblika neposredne demokracije, je podpora barbarstvu (v imenu preprečevanja barbarstva) v nasprotju z vsemi demokratičnimi merili. Podpora takemu »urejanju« sveta, uveljavljanju pax americane, je nedostojna in je žalitev svobodomiselnega izročila Slovencev.
